107 / 134
107
Tjaalehvuekieh
Dihte saemie svååri: «Nov galkem fluhtedh dam mov giedtiem.»
Goh lij dellie feeerti, dle dihte akte saajve vudti (vedti) aktem onne
voessem dieves beetnegistie jih jeehti: «Gosse dåastohth manneste
daam, dle galkh kroesse-tieknem biejedh.» Goh dihte saemie feerti
sjidti, dle gåvnahtihti (gåvnahtehti) dejtie sajvide. Men dihte saajve,
mij lij satnem viedtjeme dahkoe, dihte dåeriedi jih göödti dam sae
miem bååstide laanten nille; seamma geajnoem böötigan bååstide.
Dihte saemie onterdi, juktie idtji satne lovveh, goh böötigan bæjjese
dan gaaltijen mietie. Dle dihte saajve jeehti: «Vuajnah dellie, darjoeh
dam maam leah dåajvoehtamme! Dle edtjh vuejnedh, edtjh læhkoem
utnedh gaajhkh dov jielede-biejjieh.» Dle gåvnehti dihte saajve dam
saemiem jih vöölki seamma geajnoem bååstide. Dihte saemie sjidti
vuartasjamman, goh dihte saajve tjarni dan gaaltijasse.
Dle vaadtsiji dihte saemie sov gåatan jih soptsesti dejtie sov almetjidie,
guktie lea satnine gåaradamme, jih vuesiehti dejtie beetnegidie, mejtie
lij saajvijste åådtjeme. Dle jeehti dejtie sov almetjidie, edtjieh satnem
dåeriedidh jih giedtiem fluhtedh jeatjah lahkan (sæjjan). Dle vaadtsajin
dah gaajhkh saemieh jih juhtiehtin dam giedtiem jeatjah lahkan. Dan
saemien jielege sjidti dan minngelen barre ipmerijhken. Dihte saemie
stoerre båantine sjidti jih veasoeji hijven-laakan gaajhke sov jielede-
biejjieh. Mearas lij veasoeminie dihte saemie, dle gujht vaarede dan
gaaltijen luvnie jih mojhtele dan riejsen bijre, maam lij satne dorjeme
dan laanten sisnie.
Gærjeste Aarporten jih Åarjel-smaaregen soptsesh – samiske fortellinger fra
Hattfjelldal og Trøndelag.
Qvigstad, Samisk utdanningsråd 1996.