Mijjieh daebpene 2

123 Afrïjhke Areaale 30,3 millijovnen km 2 (20,4 % eatnemen areaaleste) Jillemes tjahke Kilimanjaro (5895:n mbm) Guhkemes johke Niila-jeanoe (6671 km) Stööremes jaevrie Victoria-jaevrie (68 800 km 2 ) Almetjelåhkoe jïenebh goh 1 miljarde Aalkoeåålmegh 50 millijovnh San, Masai, Imazighen (Berberat), Mboro, Aka, Pygmeat, Khoisan, Ogoni, Batwa, Tuareg, Balala, Nama, Pastoralist Kolonije-nïerh nænnoestin gogkoe staati raastegh edtjin årrodh. Jis vuajnah kaarhtem, dellie vuajnah muvhth raastegh leah mahte öövre rïektes. Dah ajve sievestahkine guvviedin jïh nimhtie dajvide jïjtjemh gaskem jöökin. Goh dejtie raastegidie bïejin, dellie åålmehtjïerth raaktan saajanin. Dan mænngan jïjnjh ræjtoeh jïh dåaroeh almetjh gaskemAfrïjhkesne orreme. Dåaroej gaavhtan almetjh tjoeverin baataridh jïh jeatjhlaakan voejhkelidh bïerkenidh jïh jieledh. Dah kolonijerïjhkh lin Stoerre-Britannije, Frankrijhke, Tysklaante, Portugaale, Itaalije jïh Beelgije. Kolonijenïerh jïjnjemAfrïjhken eatnamistie nåhtadin . Debpene gullieh, diamanth jïh kåahperh. Dan åvteste Afrïjhken rïjhkh daej biejjiej dan gyöfehke, ihke kolonijenïerh Afrïjhken eatnemem tjarki nåhtadin. Kolonijenïerh Afrïjhken almetjidie aaj geerelin jïh dejtie gaagkijinie jeatjah rïjhkide doekin. koloniijenïerh dah rïjhki almetjh, mah Afrïjhken dajvide jïjtsasse rïevin jïh kolonijine dejstie dajvide darjoejin. ræjtoeh jïh dåaroeh dåaroeh mah tjïerti gaskem tjuedtjielieh. baataridh gosse tjoevere aktede laanteste, dajveste rïpmedh vuelkedh